12 norih stvari, ki so se zgodile na moji noči z Billom Murrayem
'Nihče ti ne bo nikoli verjel.'
Legenda pravi, da tako pravi Bill Murray, potem ko ti pokrije oči od zadaj in te obrne, da razkrije, da je Bill Murray. Če legende o Billu Murrayu ne poznate, je znano tudi, da se pojavlja na študentskih zabavah v mansardi, sesutnih igrah s kickballom in da je dosegljiv le s številko 800. Nihče ne ve, katere zgodbe so resnične, vendar ni pomembno; dejstvo, da o njih sploh razpravljamo, je tisto, zaradi česar je Bill Murray legenda.
Imel sem srečo, da sem sam na legendarnem festivalu Tribeca naletel na legendo. Tam je sedel za šankom. Moja prva misel je bila: »Sveto sranje. To je Bill Murray. ' Moja druga misel je bila: 'Bill Murray je videti star.' Nerazločni lasje, močne obrvi iz soli in popra, vrečaste oči. Bil je videti samozadovoljno, kot da je najpomembnejši v sobi, kar je verjetno tudi bil. Nihče se ni pogovarjal z njim. Moral sem poskusiti.
Sledila je najbolj čudna, nepozabna noč v mojem življenju.
Sledite katalogu misli na Pinterestu.1. Sedim poleg Billa za šankom. »Bill, živjo. Sem velik oboževalec. '
'Oh hvala.' Pogleda me, se obrne stran. Začnem vstajati. Potem reče: 'Kaj piješ?'
'Jaz?' Ujame me nenamerno. 'Pivo - vsako pivo je v redu.'
Bill prikima natakarju. Prinesel mi je Corono.
Bill se obrne name. »Hej, živjeli. Dober festival. Odličen festival. Prirejamo. '
Dvigne skodelico, klikne mojo. Srkamo in nato odložimo skodelice. Pogledam v njegovo skodelico. To ni pivo ali celo mešana pijača. To je juha iz piščančjih rezancev.
2. Zdi se mi, da mi je Bill, ko mi je priskrbel pivo, ostal nekaj minut.
Na ta trenutek se nisem pripravil, zato namesto da bi spraševal 'vprašanja, ki sem si jih vedno želel zastaviti Billu Murrayju,' z njim govorim kot z običajnim fantom. Sprašuje, zakaj sem na festivalu. 'Moj prijatelj ima tukaj film.' Tam je, ker je »Bobby mi rekel, naj pridem«, za katerega lahko samo domnevam, da je Robert De Niro, eden od ustanoviteljev festivala.
Bill vpraša: 'Ste že kdaj videli Botra?'
'Seveda. Poskušam si ga ogledati enkrat letno. «
'Ja? Nikoli je nisem videl. Slišal sem dobre stvari. ' Bill si prisluhne juho.
spoznal sem, da jo ljubim, potem ko sem jo izgubil
3. Otrok in njegov oče zahtevata, da se slikata z Billom.
Ko otrok očetu izroči kamero, Bill s kretnjo pokaže, da je očka na sliki. 'V redu je. Karl bo vzel. ' Billu se nisem predstavil, zato sem se očitno zdaj imenoval Karl. Fotografiram. Bill se ne nasmehne, ampak se nasmehne takoj, ko otrok in njegov oče odideta. Nato reče: 'Koliko časa do tega je na Facebooku?'
4. Bill vpraša, ali želim 'sesuti še en cirkus.'
Predvidevam, da to pomeni drugo vrstico. Bill pokliče natakarja in prosi, da gresta dve Bud Lights. Nimajo Bud Light, zato Bill naroči dve Coroni. Bill si v vsak žep jakne natakne Corono.
Bill se ozre in se obrne k meni. »Poslušaj, fant. Če greš z mano, imam dva pravila. '
'V redu.'
'Daj mi svoj telefon.'
Tapka po telefonu, ga pregleda, nato pa ga vrne nazaj.
'Pojdimo.'
5. Nikoli se nisem družila z nikomer tako slavnim, kot je Bill Murray. Vsako sekundo je: 'Bill! Bill Murray! Gospod Murray! '
Verjetno je nenavadno toliko slišati tvoje ime. Bil je gospod, vendar po prvi ni fotografiral. ('Nimam ličil,' bi rekel. Ljudje so to stvar že preboleli, ko so postali del kosa Billa Murraya.)
Zapustim zabavo. Bill se prikaže zunaj nekaj minut za mano. Hodi in jaz sledim. Najprej po pločniku, nato po uličici, nato po drugi uličici.
Bill se obrne name. 'Bi radi svojo pijačo?'
'Seveda.'
Bill iz žepa izvleče korono in mi jo poda. Nato iz drugega žepa potegne Bud Light - Bud Light, ki ga bar ni niti imel.
6. Bill me pripelje do skromnih lesenih vrat z vratarjem.
Vratar ne prepozna Billa ali pa se vsaj ne obnaša tako. Reče: 'Ne morete priti sem s pivom.' Bill me pogleda in skomigne z rameni. Nagne glavo nazaj in začne trgati Bud Bud Light. Nagnem glavo nazaj in se mu pridružim. Ko spet spustim glavo, Billa ni več. Na njegovem mestu je zdrobljena pločevinka Bud Light. Vratar pokaže noter.
7. Vrstica je prazna. Elektronska glasba se iz zvočnika šibko predvaja.
Bar je videti, kot da je zaprt ali se še ni odprl. Natakar očisti očala. Pogleda me: 'Si z Billyjem?'
'Mislim, da.'
Natakar seže pod prečko in mi nato poda rdeč, plastičen kazoo. Kazoo! Smejem se, pogledam vanjo. Ne smeje se. Na kazooju je kos belega traku z napisanim mojim imenom. Moje pravo ime - ne 'Karl', kot me je klical prej. Pokaže na zadnji del šanka.
8. Spustim se po stopnicah in pridem na hodnik z več vrati. Je bil to bordel?
Korakam po hodniku; za mano se odprejo vrata. 'Yo Gary.' Obrnem se in zagledam Billovo glavo, ki štrli iz vrat. Grem noter. To je karaoke soba.
Bil in še štirje: Michelle, prikupna Azijka. Harvey, 'umetnik v rezidenci', čeprav nisem ujel kje. Clyde, za katerega sem prepričan, da je 'lišaj'. In, tip v prilagojeni črni obleki, ki se ni predstavil ali vzpostavil očesnega stika.
Bill kaže na mene. »To je Mark. Spoznala sva se pri Petcu. «
9. Sedim poleg Billa na kavču. Zapre oči. Predvidevam, da je zadremal.
Z zaprtimi očmi reče: 'Pripravljen si.'
'Ugibam. Pripravljeni na kaj? '
Bill razkrije rdeči kazoo. Na kazooju je bel kos traku z njegovim imenom, tako kot moje.
10. Mislim, da bom kmalu gledal, kako Bill Murray izvaja karaoke, tako kot v Lost In Translation.
Potem mi Bill kreti, da se mu pridružim na odru.
V tem trenutku se sprašujem, ali je to 'stvar' - Bill Murray najde neznanca in ga pripelje na karaoke večer. Mogoče so bili prejšnji kandidati Michelle, Harvey, Ringworm in Suit Guy. Prav, definitivno ne Suit Guy.
11. Bill s prstom kaže na strop. 'Igraj.'
Duran Duran 'Lačen kot volk' zalomi skozi zvočnike. 'Počakaj,' mislim. 'V tej pesmi ni kazuja.' Toda jaz pogledam k Billu in tam zajoka na svoj kazoo ob melodiji pesmi.
Z Billom izklopimo petje verzov. Zbore pojemo skupaj. V zadnjem verzu me Bill potisne spredaj, da vodim. Med petjem se na kratko obrnem in vidim, kako Bill igra kazoo, čeprav drži kazoo postrani, kot da igra flavto.
Pesem se konča. Bill me objame z roko. Priklonimo se in soglasno pihamo rdeče kazueje.
12. Bill vpraša, ali želim 'stopiti na peto stopnjo.'
Odpeljemo se na ulico in Bill pokliče taksi. 'Dobri gospod, popeljite nas do Columbus Circle.' Menim, da je pravi čas za vožnjo s taksijem Billu eno od vprašanj, ki bi se ga spraševal vso noč.
'Bill, kakšno je tvoje drugo pravilo?'
zakaj ljudje hodijo v nočne klube
'Ni pomembno. Sledil si mu. '
Kabina nas spusti v Columbus Circle. Bill mi pravi, da mora povračati. 'To se zgodi, ko mešam pivo, karaoke in juho.' Stopi do vodnjaka.
Bill se nagne nad vodnjak in vrže. Kmalu zatem tudi jaz. Nisem pričakoval, da se bo ta noč končal z Billom Murrayem in sva skupaj vlekla v vodnjak, toda tam sva bila. Bil sem z Billom Murrayem! Sovražim bruhanje, toda v tistem trenutku mi je bilo všeč.
Po 30 sekundah začutim roko na rami. Naslonim se nazaj in pričakujem, da me Bill tolaži. Ampak ne, to je policaj.
'Ste v redu, gospod?'
Obrišem usta z rokavom in se ozrem naokoli. »Ja. V redu sem.'
Kje je Bill? Ozrem se okoli vodnjaka. Nič. Pogledam v vodnjak. Nič. Pogledal sem v blok. Nič. Napol sem pričakoval, da se bo Bill oglasil, pokril oči in rekel: 'Nihče ti ne bo nikoli verjel.' Ni se.
Začnem hoditi. Moj telefon zavibrira. To je SMS s številke, ki je nisem shranil. Piše: 'Si jedel šunko, Karl?'
Naslednji dan pokličem številko. Odklopljen je.
Komaj sem čakal, da bom ljudem povedal o mojem večeru z Billom Murrayem, seveda pa mi nihče ne bo nikoli verjel.
slika - Lettermanov intervju