Nekega dne me boš pogrešala, vendar ne bom več čutila do tebe

Nekega dne me boš pogrešala, vendar ne bom več čutila do tebe

Johannes pLENIOR


Nekega dne se vam bo zdelo, da v vašem življenju nekaj manjka. Sprva ga ne boste mogli natančno določiti; poskušali ga boste ignorirati in to zmedo pokopati z nekaj produktivnega.

Ko pa se prikrade noč, boste spet začutili to votlino v prsih.

Vprašali se boste, kaj vas moti. Pretvarjali se boste, da nimate pojma, vendar natančno veste, kaj pogrešate. Pred samoto ne morete pobegniti. Ste tudi človek, ki ima občutljive trenutke, tudi če vam je to sovražno priznati.

Nekega dne boste vedeli, da je to hrepeneč občutek ljubezni, ki ga nimate več. Ljubezen, ki ste jo zapravili in zavrgli.


Zrli boste v mestno obzorje zunaj svoje sobe in se spomnili, kako je nekdo nekoč skrbel za vas. Srce vas bo malo bolelo ob razmišljanju o preteklosti. Spoznali boste, da nekatere stvari ne bodo nikoli več enake in ljudje, ki ste jih odrinili, se vam ne bodo več vračali.

Čelo boste naslonili na stekleno okno, si ogledali premikajoče se avtomobile pod svojo stavbo in se me spomnili.


Vprašali se boste, ali se še vedno nasmehnem drobnim, prikupnim stvarem. Vprašali se boste, ali se je moje navdušenje nad mojimi sanjami spremenilo. Vprašali se boste, kje na zemlji sem v tem trenutku, saj veste, da se vedno premikam, vedno odkrivam nekaj novega, vedno odhajam in vedno tečem.

Potem boste zašepetali moje ime, da je zapolnilo tišino v vaši sobi, in se vprašali, ali tudi jaz mislim na vas.

Razmislili boste, da bi se vrnili z mano. Zelo si boste želeli, da se praznina v vašem srcu spet zapolni. Priznali boste, da sem edina oseba na svetu, ki lahko razume vsak del vas.


Nekega dne boste pogoltnili svoj ponos in me vprašali, ali lahko rešimo odnos, ki smo ga pustili za seboj. Nisem pa prepričan, ali bo moj odgovor pritrdilen.

Nisem prepričan, ali vas želim spet srečati na pol poti. Ker se ne morem vrniti na kraj, ki mi je prinesel bolečino. Ne morem stopiti nazaj v svet, ki me je prej zavrnil. Ne morem te pogledati v oči, ker vem, da se bom spominjal samo osebe, ki mi je zlomila srce.

Nekega dne se boste vprašali, ali imam še vedno občutke do vas. Toda do takrat te moje srce ne bo več prepoznalo.

Ne boste več tisti, o katerem ves čas razmišljam. V mojem življenju ne boste imeli več posebnega mesta. In ne boste več oseba, brez katere ne morem živeti. Samo nekdo, ki sem ga imel rad. Nekdo iz moje preteklosti. Ljubimec. Oseba, ki je ne poznam več.


uničil sem svoj odnos in ga želim nazaj

Nekega dne vam bo žal, da ste me odrinili, ker nisem cenil moje ljubezni do vas, ker ste domnevali, da bom vedno ostal. Ampak bo prepozno.

Prepozno boš, da prideš trkati na moja vrata, ker ne bom odgovoril. Ne bom vam jih odprla. Ne bom se zanimala, kaj me čaka za temi vrati.

Nekega dne me boste prosili za drugo priložnost. Toda na žalost moji občutki do vas ne bodo več takšni kot prej.

Ker so moji občutki do tebe že izginili, ko si prvič zapustil moje življenje.